Oh te kozice

Prvo kar želim jasno in glasno poudariti je: tole je moja/naša izkušnja z noricami oz vodenimi kozami. Vaša je morda povsem drugačna, morda ste uporabili povsem druge stvari za lajšanje tegob, ki načeloma spremljajo to bolezen, morda se ne boste strinjali z vsem napisanim. In to je OK … jaz sem s tem čisto ok, a prav? 😉 Prav tako želim poudariti, da zapis nikakor ni sponzoriran s strani kateregakoli proizvajalca in ne želim nikogar zvleči v noben čirule-čarule svet, kot včasih kdo dojema zadeve iz sveta alternativne medicine. Gre le za stvari preiskušene na lastni koži in ta zapis delim z vami izključno, ker ste vi tako želeli. Sama nisem posegala po nobenih farmacevtskih zadevah, ker je pri nas to zadnja opcija, po kateri posežem le v primerih, ko “narava” ni dovolj učinkovita (kar je bilo na srečo pri nas zeloooo redko oz skoraj nikoli). Zakaj tako obsežen uvod bo jasno kmalu (če slučajno že ni) … 😛

Dejstva: naš otrok je star skoraj 5 let, razen občasnih prehladov nima nobenih zdravstvenih težav, ni občutljiv (s tem mislim, da nima občutljive kože, nobenih alergij in je na splošno zelo “trpežen” 😉 ), norice je imel po celem telesu (tudi po lasišču), ni pa jih imel v ustih ter drugih delikatnih organih (popravek: ena je pa le bila na ritki) 😉

Torej dober teden predno sta se dejansko pokazali 2 mini kozici na prsnem košu, se je naš otrok zbudil tik pred mojo budilko in prišel k meni, tarnajoč, da ga boli uho. Drugače se je počutil ok, samo ušesek ga je malce bolel (vročine ni imel; pa tudi sicer mu je ne zbijam, saj gre pri vročini za povsem naraven odziv organizma, ki se samo bori proti “agresorju” in s tem vzpostavlja dolgoročni imunski sistem telesa).
Uho smo “napadli” in pridno mazali z redčeno kombinacijo olj grenivke in bazilike. pozor :: Olje nikoli v uho! namažemo pa vse okoli njega in po njem. V roku 10min je bolečina začela popuščati, v 20min pa ga ni bolelo več nič. Z daljšimi presledki in z še bolj redčeno kombinacijo omenjenih olj sem mazala ušesek še nadaljnjih 24 ur (za vsak slučaj). Ker ni kazal nobenih drugih znakov bolezni, vročine ni imel, bolečina je kot rečeno takoj popustila in je bil povsem normalno (mogoče še preveč) razigran 5-letnik, je šel naslednji dan normalno v vrtec.

V petek (19. aprila) pa smo zvečer pred večerno kopeljo opazili dve mini pikici. Vodena mehurčka, ki sta čez noč nastala sredi prsnega koša. Otrok je bil ves čas super dobre volje, dan prej smo še noreli po morju in je bil aktiven do zadnje sekunde. Naslednje 4 dni smo vsak dan (okvirno rečeno) podvojili oz potrojili število kozic. 🙂 Torej če jih je imel prvi dan 2, smo naslednji dan našteli 5 mehurčkov, tretji dan okoli 16, itd. Četrti dan je bil edini dan, ko si dejansko lahko opazil, da temu otroku nekaj je. Vse ostale dni bi ga skoraj morali zvezati na posteljo, da bi bil vsaj minutko pri miru. Bil je bolj slabe volje kot sicer, potarnal je, da ga boli glava in da se ne počuti ok. Vročine ni ime (nikoli skozi celotno ero bolezni). Glavobol sem mu učinkovito lajšala (in tudi odpravila) z oljem sivke (namazala sem na vršičku ušes, po sencah in po podplatih). V kolikor pa bi se pojavila (pre)visoka vročina bi zagotovo najprej posegla po olju Pepperminta, ki zelo učinkovito zniža temperaturo.

In kako točno smo tretirali kozice? Največ sem uporabljala koloidno srebro. Potem je sledil Donat in pa čisto eterično olje Sivke.

Pa začnimo najprej pri koloidnem srebru: V kolikor ga ne poznate: gre za naravni antibiotik, ki se ga uporablja za uničevanje mikrobov, virusov, bakterij, alergenov in patogenov v telesu, ali pa preventivno. Koloidno srebro pospeši rast in zdravljenje poškodovanega tkiva (koža, mehko tkivo, kosti in mišice) ter pomembno zviša raven imunskega sistema. Je odlično sredstvo pri opeklinah, ekcemih, vnetjih grla, očes in nosu.
In če bi vprašali KAJ točno je koloidno srebro -> Najlažje ga je opisati takole: to so mikroskopski delci čistega (99,99%) srebra raztopljenega v destilirani vodi, velikost delcev od 0.001 do 0.015 mikronov, so rahlo pozitivnega el.naboja, kar omogoča, da so enakomerno razdeljeni v tekočini in zaradi majhnosti imajo sposobnost preiti skozi človeško opno. Ti majhni delci so vidni le preko mikroskopa, v tekočini pa jih lahko opazimo zgolj, če skoznjo spustimo ozek snop svetlobe ali laserski žarek, ki sta v čisti vodi in čistemu zraku nevidna. Učinek je podoben tistemu, ko avtomobilski snop luči prodira skozi meglo.

S koloidnim srebrom sem mu “tapkala” pikice, enako sem počela tudi z Donatom in sivko. Nič redčeno, direktno na pikico. Ker se mi je zdelo, da mu koloidno srebro najbolj pomaga (omili srbenje) sem ga največ tudi prakticirala in tudi sam otrok je hitro opazil, da mu nudi največ olajšanja prav ta tekočina, zato je vestno ponavljal:”Mami še me namaži,” vsakič ko je začelo srbeti.

Vsak večer sem mu pripravila kopel z mlačno vodo v kateri je bila soda bikarbona in olje sivke (tudi sicer je sivka izjemno olje saj deluje kot pomirjevalo, antiseptik in pomaga v boju z glivicami). Niti približno vodi ne dodajate nobenih šamponov ali česarkoli podobnega. Po kopanju sem z brisačo samo narahlo popivnala vodo s telesa (nikoli ne drgni! in ne briši, da ne poškoduješ mehurčkov).

Pred spanjem je sledilo še zadnje kolektivno “tapkanje” kozic in po potrebi (če se je slučajno prebudil tudi ponoči) smo ponovili vajo na najbolj kritičnih mestih – na srečo tako velik otrok že brez najmanjše težave pove katera pikica točno srbi, jo namažeš in malček zadovoljno spi naprej.

Ves čas smo skrbeli tudi za oslabljen imunski sistem. Kar pomeni sledeče: v difuzorju sem kombinirala olja, ki podpirajo imunski sistem: OnGuard, Lemongrass, Origano, Fankincense, itd. Seveda ne vse hkrati, ampak sem čisto po občutku menjala izbor olj skozi dneve. Pridno je jedel tudi vitaminčke v obliki tablet a2z (gre za otroške kombinacijo vitaminov B, A, C in E), ki mu sicer ne dišijo preveč, a kot rečeno – tako velikemu otroku brez težav dopoveš, da je nekaj dobro in zdravo zanj in to potem brez prerekanja tudi poje. Na podplatke sem mu mazala zelooo redčen origano (et. olje origana je izjemno “vroče” olje, zato pazljivo z njim, sploh če ga mažete na otroke) ali OnGuard (enkrat eno, drugič drugo). Trudila sem se, da je bil tudi vnos tekočine čim višji (čaj, voda, kokosova voda, …) in da je pojedel čim manj sladkega.

Zelo na hitro smo prišli do tistega zmagoslavnega trenutka, ko se kozice odločijo, da jim tu več ni za biti in se pričnejo sušiti. 🙂 Takrat smo jih mazali z koloidnim srebrom (očitno mu res najbolj pomaga proti srbenju, ker sam pove s čim hoče, da ga mažem) in sivko. Da pa mini hrastice čim prej izginejo in ne pustijo brazgotin sem vsake toliko uporabila še dōTERRino Correct X kremico, et. olje Smilja in Fankincense, nekateri pa zelo prisegajo tudi na kombinacijo sivke in čajevca (na SUHE kozice!).

Mimogrede: tudi, če stanje noric pri vašem otroku ni alarmantno, pokličite izbranega pediatra in povejte, da jih ima, med. sestra pa vam bo jasno povedala ali se pridete pokazati ali ne. Pomembno je, da v zdravstveni karton vpišejo, da jih je prebolel. Vprašala vas bo po začetku bolezni (kdaj ste opazili prvo “pikico”), če so nedvomno norice, ali ima otrok kozice tudi po glavi in pa če ima vročino. V primeru, da je vse ok in otrok brez težav preboleva bolezen, odsvetujem brezpredmetno sedenje v čakalnici, saj z lahkoto okužite še druge paciente.

In še nekaj zdravstvenih dejstev, ki jih je dobro vedeti:
– Norice so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Varicella Zoster virus (VZV). Spada v družino herpes virusov.
– Inkubacijska doba: čas od okužbe do pojava mehurčkov traja najpogosteje 14 do 16 dni. – Prenos: Edini gostitelj virusa je človek. Okužba se prenaša s kužnimi kapljicami in z zrakom.
– Dovzetnost za okužbo: Večina ljudi okužbo preboli v otroškem obdobju. Kdor preboli norice, ostane imun vse življenje, vendar virus ostane v telesu in se lahko aktivira kasneje ter povzroči pasovec oz. herpes zoster. 
– Znaki bolezni: Norice so pri sicer zdravih otrocih praviloma lahka bolezen. Značilna znaka sta nekoliko zvišana telesna temperatura in pojav mehurčastega izpuščaja na koži, tudi na sluznicah in spolovilu. Pri osebah, ki zbolijo za noricami v odrasli dobi, se lahko razvije tudi nekoliko težja klinična slika.
– Kužnost: Bolezen je zelo kužna; 90% dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli. Bolniki so kužni 2 dneva pred pojavom izpuščaja, zanesljivo pa niso več kužni 5 dni po tem, ko so se iz vse mehurčkov razvile kraste.
– Zdravljenje: Zdravljenje je simptomatsko. Pri osebah, ki so sicer zdrave, ni potrebe po antivirusnem zdravljenju. Če je prisotna povišana temperatura, jo lahko nižamo z zdravili, kot je npr. paracetamol. Aspirin je odsvetovan, ker lahko povzroči nastanek Reyevega sindroma. Srbenje olajšamo z uporabo antihistaminika.
– Epidemiološka slika: Izbruhi bolezni se pojavljajo predvsem v poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Običajno se izbruhi pojavijo pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali osnovno šolo. Največ otrok zboli med 4. in 9. letom starosti.
– Dodatni nasveti: Osebam, ki zbolijo za noricami, je običajno svetovano, da ostanejo doma, dokler ne prenehajo biti kužni.  Nosečnicam in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster.  (povzeto po članku Nacionalnega inštituta za javno zdravje)

To je torej NAŠA izkušnja. In naša osebna odločitev, da se bolezni lotimo na tak način. Ne trdim, da je edina pravilna, a prav je da ste seznanjeni tudi z nekoliko bolj “drugačnimi,” alternativnimi opcijami. Ker so na voljo. Res so na prvi pogled morda nekoliko dražje, težje dostopne, zahtevajo veliko ur preučevanja zadev in učenja novih stvari, a močno verjamem, da je to naložba v prihodnost. <3

Imejte se radi,
Manuela